Trubarjeve besede

Trubar pravi …

Odlomki iz treh Trubarjevih knjig, prevedeni v sodobno slovenščino. Izvirnik in prevod sta v knjigah Trubarjevega foruma.

Stran iz Katekizma, tiskana v gotici z rdečimi naslovi
Katekizem, 1550

Cerkveni red, 1564

Povsod, v mestih in trgih in po farah, se morajo ustanoviti latinske, nemške in slovenske šole

Nobena dežela ne mesto ne občina ne more biti brez šol, brez šolarjev in brez učenih ljudi; brez njih ne more prav urejati in ohranjati ne deželnih ne duhovnih reči. To lahko razume vsak razumen človek. Zato so imeli ne le verni, Božji ljudje, ampak tudi modri pogani povsod v svojih mestih in deželah male in velike šole, v njih pa učene ter modre ljudi. Egipčani in Filistejci so imeli svoje duhovnike (1 Mz 47; 1 Sam 6), Kaldejci in Perzijci so imeli svoje mage, svoje modrijane (Dan 1; 2), Indijci gimnosofiste, Grki v mestu Atene in drugod visoke šole in dosti filozofov, velikih učenjakov, Rimljani collegia. In Gospod je v času stare izraelske Cerkve po vseh mestih naročil postavljanje šol (4 Mz 35). Veliki preroki, na primer Samuel, Elija in Elizej, so bili sami učitelji, njihovi šolarji so se imenovali nazarei oziroma ›otroci prerokov‹ (1 Sam 10; 4 Kr 6; Am 2; Žal 4). V času, ko so Kristus in njegovi učenci hodili po judovski deželi, so bile po vseh judovskih in grških mestih sinagoge, to je šole, v Jeruzalemu je bila visoka šola (Lk 4; 8; 21; Jn 9; 12; 16; 18; Apd 6; 9; 13; 14; 15; 17). Apostoli, sveti Pavel so postavili tudi šole in učitelje (Apd 13; 1 Kor 14). Po apostolih so začeli povsod po krščanskem svetu ustanavljati šole in v njih postavljati bogaboječe in učene visokošolske učitelje, kakor so bili Pantanej, Klemen, Origen, Heraklas, Dionizij. Potem so krščanski cesarji, kralji in vojvode povsod postavljali collegia, samostane, šole in kanoniške ustanove, da so v njih vzgajali bistroumne učene dečke, ki so prav razumeli Sveto pismo, ga razlagali in pridigali, da so nato znali upravljati in voditi cerkvene, oblastne in mestne reči. Zato je zelo pomembno tudi v današnjem času, da se povsod ustanavljajo šole, da pustimo za sabo Cerkvi dobra semena mladih, učenih ljudi Bogu v čast in v dobro vsega krščanstva. Cesarji, kralji, vojvode in vseh vrst oblasti in gosposke so dolžni postaviti dobre, učene učitelje in sposobne, mlade ljudi v samostane in kanoniške ustanove, lene, nemarne, požrešne, nečiste in malikovalske duhovnike in menihe pa vreči in spoditi iz njih.

V vsakem mestu, trgu in pri slednji fari je treba imeti učitelje in šolarje: v mestih in trgih, da se učijo latinsko in nemško, pri farah pa, da se od duhovnikov, kaplanov in cerkovnikov učijo slovenskega črkopisa, branja in pisanja. S tem se bo spet povzdignila prava stara vera in se razširila po vsem svetu, vzpostavili bomo prave, Bogu všečne Božje službe in molitve, bogaboječnost, poštenje, ljubezen do Boga in med ljudmi, malikovanje pa bo zatrto. In s tem bomo tudi naše dežele obvarovali in obranili pred Turki, pred našimi sovražniki ter pred pomanjkanjem, hudim vremenom, pogini in dobili na koncu našega življenja nebeško veselje po Jezusu Kristusu. Za to in za vse dobro daj Bog naši gosposki svojo milost, Svetega Duha, dobro misel in namen in dokončanje. Amen.

Katekizem, 1550

Za vse Slovence prosim milosti, miru, usmiljenja in pravega spoznanja Boga po Jezusu Kristusu

Dragi kristjani, te nauke iz Svetega pisma (in njihove razlage, zložene v pesmi), ki jih mora poznati in se jih držati vsak razumen človek, ki hoče priti v nebesa, poleg tega tudi litanije in pridigo, sem prevedel v tej knjižici v naš jezik Bogu na čast in v dobro vsem mladim ter neukim ljudem v naši deželi. Iz te knjižice se namreč vsakdo lahko pouči o pravi stari veri, da tako spozna pravega Boga, da mu bo znal prav služiti; in da bo spoznal tudi samega sebe, da bo vedel, kaj je greh, kaj je Božja zapoved in obljuba, zakaj je Jezus, Božji Sin, postal človek in trpel; kako po veri v Jezusa Kristusa prejmemo odpuščanje vseh grehov, Božjo milost, nebeško dediščino in večno življenje; kako moramo v vseh stiskah prav klicati Boga; kaj je krst in kaj prava stara maša. Kdor bo nauke v tej knjižici prav razumel, ta bo ustrezno razumel evangelije v Svetem pismu in druge pridige. Potem bo tudi lahko spoznal antikrista, ki hodi zdaj povsod po svetu v pobožni človeški podobi in skuša s človeškimi zakoni, napačnim oznanjevanjem in z obljubami ter grožnjami odvrniti ljudi od svetega evangelija, od žive, čiste in resnične Božje besede.

Toda prava vera, o kateri govori Kristus povsod v evangelijih in o kateri pišejo sveti Pavel, apostoli in preroki, vera, po kateri človek dobi odpuščanje grehov in po kateri bo narejen za pobožnega in pravičnega pred Bogom, tako da pride v nebesa, je samo tista vera, ki ne samo ve in veruje, da Bog obstaja, temveč ki tudi pozna pravega Boga, ki je Oče, Sin in Sveti Duh. In vernik s takšno vero tudi ve, kakšne volje je Bog do človeka, in trdno veruje Božji besedi; z vero pravilno časti Boga, ki ga ima za vsemogočnega ter resničnega. In čeprav ne vidi, ne čuti, ne zaobjame in ne razume pravilno tega, kar Bog govori ali mu obljublja, kljub temu verjame, da je in da bo tako, kakor pravi Bog.

S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati in se zoperstaviti neveri, ki tiči v našem mesu. Z njo se lahko zoperstavi svoji nespametni modrosti in razumnosti in temu svetu ter hudiču, da nas vsi skupaj ne bi odvrnili ali speljali od Božje besede in da ne bi dvomili in omahovali glede Boga in njegove besede.

Abecednik, 1550

Za vse mlade in preproste Slovence prosim nebeškega Očeta v imenu Jezusa Kristusa Božje milosti in večne dobrote

Sveti Pavel govori o koristi Pisma takole: »Vse Pismo, ki je dano od Boga, je koristno za poučevanje, kaznovanje, poboljševanje, za vzgojo ali rast v resnici, da bo Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo« (2 Tim 3,16–17). S temi besedami želi Sveti Duh po svetem Pavlu sporočiti vsem ljudem, da človeka, ki je od mladih nog nespameten, neuk, poln zla, vselej nagnjen k zlu in ki bi rad delal samo po svoji zli volji, ne moremo vzgojiti v dobrega, ga napraviti modrega ter ga ohraniti v dobroti drugače, kakor samo z besedo Svetega pisma. Iz Pisma se namreč naučimo, od kod pride zli strup, ki naredi človeka tako zlega in nespametnega in ki ga nagiba k zlemu. V njem tudi spoznamo zdravilo, kako in na kakšen način lahko človek tak strup – torej greh – odvrne od sebe, da spet postane dober, moder in ljub Bogu ter ostane do konca v Božji milosti in pride v nebesa. Zato je tudi Gospod Bog zelo pogosto zapovedoval staršem, da morajo mladim dati Božje zapovedi in jih le-teh učiti (glej 5 Mz 6,7 in 11,19). Zato sem jaz, ki sem vam Slovencem predpostavljen kot duhovni voditelj, prepisal v to knjižico pomembnejše nauke naše prave vere. V njih sem hotel tudi pokazati lahko in kratko pot, po kateri se lahko vsak kmalu nauči brati.

Mediji

O Katekizmu v videih

Kaj pomeni beseda Katekizem
Oblika Katekizma
Stati in obstati