V Cerkovni ordningi (1564), svojem cerkvenem redu, je Trubar zapisal tudi navodila, kako naj pridigar obišče in potolaži bolnika. Ena od teh pridig je namenjena ljudem, ki jih dolga bolezen pripelje do dvoma v Božjo milost in do obupa.
Bolnik toži: kličem k Bogu, drugi molijo zame, pa je vse slabše; Bog me torej ne sliši. Trubar pridigarju položi v usta nežen odgovor: »Moj ljubi brat,« hudič nas vedno zgrabi tam, kjer smo najšibkejši. Take misli niso tvoje, ampak jih moraš potrpeti; Bog te ni zapustil.
Besedilo je vzeto iz znanstvenokritične izdaje Cerkveni red (ZRC SAZU, 2014), ki jo je uredil Kozma Ahačič, s prevodom v sodobni slovenski jezik (strani 426–442). Primerno je za bolne, za njihove bližnje in za vse, ki jih obiskujejo.